Poletni solsticij – sončev poljub
Solsticij je ognjena magija.
Beseda solsticij izvira iz latinskega izraza solstitium, ki je sestavljen iz besed sol (sonce) in stare (stati). Skupaj pomeni »sonce, ki stoji«.
Za naše prednike je bil to eden najpomembnejših dni v letu!
V teh dneh se namreč meja med svetovi navidezno zabriše in le še prosojna meglica nakazuje prehod.
Naši predniki so to dobro vedeli, zato so se že v naprej dobro pripravili na obred kresovanja. Častili so duh narave in ji simbolično vračali tisto, kar so jemali iz njenih nedrji.
Čas solsticija je povezan z občutkom obilja, rasti in cvetenja v naravi, česar del smo tudi ljudje. Zato je to najprimernejši čas za odpiranje obilju, sprejemanje in na drugi strani dajanje.
Šele, ko oboje uravnovesimo, imamo odprte poti pretočnosti. Obilje teče skozi nas, več dajemo, več imamo.
Poletni solsticij je obdobje prehoda, označuje prehod iz pomladi v poletje. To prehodno obdobje lahko tudi simbolizira notranjo transformacijo posameznika. zato se ljudje v tem času še pogosteje osredotočamo na osebno rast, določimo cilje in se zavežemo, da bomo vztrajali v namerah vse do realizacije.
Ker je poletni solsticij povezan s svetlobo, mnogi vidijo ta čas kot priložnost za duhovno osvetlitev. Lahko predstavlja prebujanje višje zavesti, notranje razsvetljenje in povezanost z univerzalno energijo. To je lahko čas za meditacijo, poglobljeno razmišljanje in iskanje notranjega miru.
Mnoge kulture in duhovne tradicije poudarjajo pomen povezanosti in skupnosti ob poletnem solsticiju. Ta čas je pogosto izkoriščen za druženje, praznovanja in deljenje obredov s skupnostjo. Skupnostna praznovanja, kot so ognjišča, plesi in glasba, spodbujajo občutek povezanosti med ljudmi in združujejo posameznike v skupni duhovni izkušnji.
Praznovanje solsticija ima v Sloveniji globoke korenine in je povezano z izročilom, tradicijo ter verskimi in naravnimi obredi. Pomemben je tudi poudarek na spoštovanju narave in zavedanju povezanosti z njo. Vsako leto se v Sloveniji organizira veliko lokalnih dogodkov, ki obeležujejo poletni solsticij na edinstven in pristen način.
Kres je ključni del praznovanja solsticija v Sloveniji. Ljudje se zberejo na posebnih mestih, kot so griči, hribi ali obrežja rek, in prižgejo velike kresove. Okoli kresa plešejo, pojedo tradicionalne jedi in uživajo v druženju ter glasbi. Kresovanje je tudi priložnost za sklepanje prijateljstev in obujanje starih tradicij.
Povezava med poletnim solsticijem in zelišči ima poseben pomen v slovenskem izročilu. Na ta dan ljudje nabirajo zdravilna zelišča, kot so šentjanževka, kamilica, sivka in mnoge druge. Verjamejo, da imajo zelišča na ta dan posebno moč, zato jih uporabljajo za pripravo zdravilnih čajev, mazil in drugih zdravilnih pripravkov.
Po starem izročilu velja, da bo tisti, ki preskoči ogenj zdrav naslednje leto. Če ogenj preskoči par pomeni, da bosta leto preživela skupaj v slogi.
Če iz nabranih cvetlic, zelenja in zelišč spleten venček, med metanjem na bližnje drevo, ostane na veji, se bo tistemu, ki ga je vrgel želja uresničila.
Hoja po žerjavici pa je višek praznovanja, saj se s popolno predajo ognju istočasno predamo soncu in svetlobi.
Zavest prižiganja ognja v njegovem polnem potencialu uporabimo za vžig svojega notranjega ognja, ki ga uporabimo za manifestacije in sveže kreacije lastnih potencialov in idej, ki čakajo to ognjeno moč, da jih izstreli v eter.
Druženje ob kresu in hojo po žerjavici vodim Marija Košir, mojstrica rituala hoje po žerjavici
NA KRESOVANJE S HOJO PO ŽERJAVICI SE PRIJAVI NA SPODNJEM OBRAZCU 25.6. 2023
:::::::::::::::::::::::::::