Živa in mrtva voda

Živa in mrtva voda – razlika je komaj vidna

Nasvet, naj pijemo veliko vode, ni nič novega. Popili naj bi od dva do tri litra vode na dan,
kar nekateri tudi počno. Le malokdo pa razmišlja o tem, KAJ pije in kakšna je kakovost
popite tekočine. Mnoge ustanove, celo zakonodajalci, predpisujejo določene količine
vitaminov, mineralov in mikroelementov. Obstaja mnogo smernic glede vsebnosti hranilnih
snovi v naši prehrani, toda vse izhajajo iz količinskih meril. Tako žlico askorbinske kisline
pojmujemo kot nekaj, kar obstaja v kemičnem smislu, namreč kot vitamin C, in smo jo celo
pripravljeni užiti. Če analizirate hitro prehrano in “junk food” v kemičnem in fizikalnem
smislu, jeste to, kar menite, da potrebujete. Vendar pa v biofizikalnem smislu ne boste
pojedli nič živega. Živost posameznega živila, energija, ki jo vsebuje, je za ohranjanje in
zagotavljanje zdravja izjemnega pomena. To je pomembno predvsem za vodo, kajti voda je
in ostaja naš najpomembnejši vir življenja. Če jo uživamo kot nevitalno, mrtvo vodo, ki nima
nobene energije več, nam še tako zdravo prehranjevanje na daljši rok ne pomaga prav
veliko.
Naše telo vsebuje 70 odstotkov vode, tako kot naš planet. Če bi to vodo obravnavali kot
organ, potem ne bi bil le naš najpomembnejši, temveč tudi največji. S primerjavo med
človekom in Zemljo lahko gremo še dlje! Prav tolikšen delež soli kot je v našem telesu, je
tudi na Zemlji. Vseh 84 elementov Zemlje najdemo v enakem razmerju tudi v našem telesu.
Staro modrost “mikrokosmos v makrokosmosu” lahko potrdimo tudi v tem pomenu.
Kako raznovrstne naloge mora voda opravljati v telesu, potrjujejo naslednja spoznanja:
▪ S pitjem vode uravnavamo njene zaloge v telesu.
▪ Z vodo vzdržujemo pretočnost ne le krvi in limfne tekočine, ampak predvsem prosto
tekoče tkivne vode, ki je odgovorna za prehajanje hranilnih snovi do celic in
odstranjevanje strupenih snovi iz njih.
▪ Voda je eden od odločilnih dejavnikov za nevtralizacijo strupenih snovi, ki se shranjujejo v
medceličnem prostoru.
▪ Z vodo vzdržujemo tlak v ledvicah, tekočini hrbtnega mozga …
▪ Voda je izhodna snov za hidratizacijo ekstra- in intracelularnega prostora.
▪ Z vodo uravnavamo energijsko in elektrolitsko ravnovesje.
▪ Z vodo prenašamo energijo, je visoko občutljiv zbiralnik za elektromagnetna polja.
▪ Voda prevaja informacije.
▪ Z vodo uravnavamo kislinsko-bazično ravnovesje.
▪ Z vodo odpiramo celično presnovo.
▪ Z vodo odvajamo strupene snovi iz ledvic.
▪ Voda je sredstvo za prenos hranljivih snovi in kisika, ki se prenašajo s krvjo od črevesja
in ledvic do celic. Z njo se izločajo odvečne presnovne snovi in ogljikov dioksid
(prenašajo se z vodo v limfi, krvi in izločevalnih organih – ledvicah, pljučih, jetrih, žolču in
koži).
▪ Z vodo uravnavamo telesno temperaturo (na primer s potenjem).
▪ Voda je topilo pri vseh kemičnih procesih.
Samo voda, ki je čista in revitalizirana, lahko opravi zgoraj omenjene, življenjsko
pomembne naloge.

Kako nastane živa, energijsko polna voda?
Po odkritju jedrskega fizika in Nobelovega nagrajenca dr. Carla Rubbieja znaša razmerje
med materijo in energijo, ki je potrebna za nastanek te materije, okoli ena proti milijarda.
Kemiki, fiziki in medicinci, ki se osredotočajo zgolj na materijo, se torej ukvarjajo le z eno
milijardinko celote. O sporočilni moči “zahodnjaško” usmerjene znanosti je tako mogoče z
mirno vestjo podvomiti. Te energije se ni mogoče dotakniti in je položiti pod mikroskop, saj
ni materialna. Tako po pravilih medicinske znanosti ni mogoče razložiti fenomena žareče
žarnice, zaradi česar energija zanjo ne obstaja, čeprav žarnica gori.
Če si natančneje ogledamo molekulo H 2 O, lahko poleg dveh atomov vodika in atoma kisika
opazimo še 18 molekularnih in 15 ionskih povezav. V vsaki molekuli vodika najdemo še
okoli milijardo biofotonov (to so delci brez mase, ki potujejo s svetlobno hitrostjo in s
katerimi merimo spremembe določenih fizikalnih količin, na primer svetlobe). Voda ima
dipolni značaj, kar pomeni, da je pravzaprav miniaturni magnet s pozitivnim in negativnim
polom. Zato se molekule vode lahko povezujejo v skupke. Tako lahko zamrznjena voda
tvori čudovite kristale. Voda ima torej kristalni značaj, je tekoči kristal. Pomislite, da tudi
“osrčje računalnika” ni nič drugega kakor kvarčni kristal. Računalnik shranjuje čisto
informacijo, ki je zapisana v kristalni strukturi. Računalniški izvedenci pa že raziskujejo
sistem, ki bi bil sposoben zapisati informacije v vodi, s čimer si obetajo povečanje njegovih
zmogljivosti.
Dejstvo je, da ne obstajata dve povsem identični molekuli vode. To je mogoče tudi dokazati.
Zamrznite vodno molekulo in jo opazujte pod mikroskopom. Dobimo lahko popolno kristalno
strukturo povsem določene oblike, ki je edinstvena (dve povsem identični snežinki ne
obstajata). Če to vodno molekulo stalimo in nato znova zamrznemo, dobimo enak “prstni
odtis”. Tako ima vsaka molekula vode lastno “identiteto”, ki je po vsej verjetnosti shranjena
v biofotonski vsebini ene milijarde biofotonov. Ta identiteta je v tekočem, plinastem ali
zamrznjenem stanju.
Tridimenzionalno je voda tetraeder (tako kot egipčanske piramide), vsi pa vemo, kako
močno energijsko obliko ima tetraeder. Če je voda tako čudovit medij za shranjevanje
nihajnih informacij, lahko sklepamo, da ne shranjuje informacij samo v računalniku, temveč
tudi iz okolja. Voda nima le lastnega nihajnega spektra, ampak lahko povzema nihajne
informacije iz našega okolja.

Oglejmo si pot do žive in energijsko bogate vode.
Na poti do tal, ko je voda v obliki dežja,
dobi povsem določen frekvenčni vzorec – solarno frekvenco. Kljub že prisotnemu
elektromagnetnemu značaju je voda v tem stadiju še juvenilna (to je voda, ki nastane iz
magme in pride prvič v obtok). Zaradi zakona težnosti prodre v notranjost Zemlje, pogosto
več tisoč metrov globoko. Na tej poti pridobi nadaljnje nihajne frekvence, predvsem
frekvence tistih elementov, ki so ustvarili Zemljo. Ko je to končano, voda teče od spodaj
navzgor proti površini, ker sledi zakonom levitacije. Sile gravitacije in levitacije so na Zemlji
v določenem razmerju, voda pa si prizadeva uravnotežiti se z obema. Šele ko dobi vse
elektro- in geomagnetske nihajne frekvence iz globin, priteče na dan kot zrel, naravni izvir.
Na to zrelo vodo so modulirane tako imenovane Schumannove resonančne frekvence, ki
imajo natančno določeno elektromagnetno nihajno frekvenco 7,83 hertza. To je taktna
frekvenca našega planeta in naših možganov, prisotna pa je v celotni atmosferi. Naši
možgani se na ta način preko frekvenčnega vzorca vode povežejo z “Zemljinim utripom”.
V tej čisti obliki je vsaka posamezna molekula vode dokazljiv nosilec informacij, saj
poseduje celotno strukturo in geometrijo. Torej je živa in lahko izpolni različne naloge v
telesu.
Če z biokemičnega vidika opazujemo vodo, ki prihaja iz tako imenovanega svetega izvira
(na primer v Lourdu), je strukturirana povsem enako kot voda iz nekaj metrov oddaljenega
vodovoda. Biofizikalno pa je mogoče prepoznati razliko. Italijan dr. Cicollo se že več kot 20
let ukvarja s svetimi izviri. Uspelo mu je dokazati, da imajo vsi izjemno visoko kristalno
strukturo vode. Višja kot je njena kristalna struktura, več informacij je shranjenih v takšni
vodi (s tem je voda tudi bolj živa), s katero lahko naše telo vzpostavi resonanco. Tovrstne
resonančne reakcije lahko v našem telesu spodbudijo zdravilne reakcije, zato vsem
priporočamo pitje vode iz zdravilnih izvirov (pozor, nekateri izviri so danes že kemično
onesnaženi). Spomnite se tudi znanih pitnih kur v zdraviliščih naših prednikov, ki so žal že
nekoliko pozabljene.
Ker pa to seveda ni izvedljivo, moramo poiskati možnosti, ki bi vodi dale čim več živosti.
Voda, ki vsebuje zanjo specifične informacije v najvišji možni obliki, lahko v našem telesu
spodbudi ustrezne resonančne odzive.
Znanje o bioresonančni terapiji kaže, da s
sprostitvijo resonančnih odzivov sprostimo energijske potenciale, namreč energijo, ki je v
polariteti dveh različnih stvari z enako valovno dolžino. Razpoložljivih informacij ni mogoče
izbrisati, odpraviti, mogoče jih je le spremeniti. Energije ni mogoče uničiti, lahko jo le
spremenimo.
Življenja ni mogoče uničiti, lahko preide le v drugo obliko. Vse to je odvisno od
informacij in te lahko, če so enake, med seboj stopijo v resonanco. To načelo uporabljamo
pri energiziranju vode iz vodovoda, čeprav nobena oblika energiziranja vodovodne vode
nima takšne kakovosti, kot jo najdemo v vodi iz svetih izvirov.

Darja Reven

::::::::::::::::::::::::