Kaj storiti, če me partner ves čas kritizira?
Morda te bo ta objava, malo razjezila in to je v redu, ker to pomeni, da sem zadela glavico na žebljico.
Vem, da si želiš, da ti napišem strategijo, kako partnerju dopovedat, da naj preneha s kritiko in da kritika
boli. A žal ne gre tako. Vedenja partnerja ne moremo spremeniti. On je edina oseba, ki lahko spremeni
svoje vedenje, če se tako odloči.
Lahko pa ti spremeniš svoj odziv na kritiko.
Sama sem v prejšnjih odnosih poslušala veliko kritike, ter veliko stvari, kaj vse ne počnem ok, kako nimam
časa za partnerja, kako naj vzgajam otroka, kako se stvari ne pospravijo na tak način kot sama
pospravljam, itd…
Nenehno kritika povsod.
Spoznanje, da človek ( mama, oče, šef,..) v mojem primeru partner, ne pove ničesar o meni, pač pa
veliko o njemu, je meni spremenilo razumevanje kritike. Danes vem, da kdorkoli kritizira drugega,
kritizira sebe. Zato je fino, da najprej same nehamo kritizirati, partnerje, ki nas kritizirajo, ter se naučimo,
da kritika ni osebna.
Tudi če partner reče: “To nisi dobro pospravila.”
Ta stavek, nima veze z mano. To samo pomeni, da na
neki točki v njegovem življenju ima partner občutek, da nima “pospravljeno” nima reda. Morda je to
prehrana, finance, prosti čas, služba…kdo ve kje.
A zgornji stavek ničesar ne pove o meni.
Če me stavek zaboli, potem imam nalogo, da prepoznam bolečino skrito pod stavkom, jo zacelim ter se
zahvalim partnerju, da mi je pokazal, kje se imam še premalo rada.
Vidiš, strategija v teoriji je res preprosta.
A pri praksi je malo težje, ker smo res naučeni iskati potrditve zunaj nas.
Vse kar rabimo narediti je, da spremenimo točko potrditve. Iz potrditve iz zunanjega sveta, začnemo graditi potrditev znotraj nas, da okrepimo našo notranjo avtoriteto. Ta proces pa je skoraj vedno precej neudoben in se mu zato izogibamo.
Ampak, draga moja splača se!
Ker potem nas kritika ne boli več, ter nimamo potrebe, da se branimo in s tem ustvarjamo lahkotnost in
povezanost v odnosu.
Topel objem,
Milena
::::::::::::::::::::::::::::::::::::
