Postavi se na prvo mesto – Super Women
Izpoved …
Postavi se na prvo mesto!
Hja! Lažje reči kot storiti, kaj ne?
Ta stavek ti dobronamerno poda že vsak, ki mu samo omeniš, da si utrujen in da komaj lezeš skozi vse
obveznosti dneva.
Tudi sama se vsak dan opominjam, da se moram vendar že imeti dovolj rada in se dovolj ceniti, da se
postavim na prvo mesto!
Ne rečem, da nisem že veliko spremenila in da mi včasih celo že uspe se
postaviti na prvo mesto, ampak ne gre vedno!
In ja, težko je!
Sploh, ko imaš zahtevno in odgovorno službo, ki zahteva celega človeka, najraje kar 24 ur na dan, ki jo
seveda potrebuješ, saj nočeš biti odvisna od partnerja in si kariero tudi želiš, ker te izpolnjuje.
Doma te čakata še najstnik in drugarček, s katerima želiš preživeti čim več svojega časa, ker ju imaš
najraje na svetu, čas pa neusmiljeno teče!
Da ne govorim o tem, da moraš biti tudi dobra partnerka in
veliko časa vložiti v svojo vezo, ker seveda želiš, da veza normalno deluje.
Pa da ne pozabim, da moraš biti dobra hčerka, ker imaš svoje starše rada in si želiš čas preživeti tudi z njimi. Potem so tu še prijatelji, ki tudi komaj čakajo, da se družiš z njimi in je seveda to dobro tudi zate, saj si rada z njimi in
vedno te napolnijo z energijo, ki jo tako zelo potrebuješ. Da ostalih malenkosti, kot so dnevna
opravila in skrb da je hiša vsaj približno čista, sploh ne omenjam.
Kako hudiča naj mi uspe, da se čim večkrat postavim na prvo mesto? Sploh, če si vse življenje
poslušal, da moraš biti priden!
Priden v šoli, priden doma… Priden, priden, priden!!!
In priden si takrat, ko vestno izpolnjuješ pričakovanja drugih! Ne rečem, da se ne da, je pa težko prekiniti te stare
vzorce. Že kar nekaj časa delam na sebi pa mi to še vedno ne uspeva najbolj. Ko že mislim, da mi je
končno uspelo, me spet potegne nazaj na stare poti, ko spet skušam ugajati vsem in vse narediti
namesto njih! Da ne bo kdo užaljen! Telo pa ne sodeluje in glasno kliče k spremembi in nujno
potrebnemu počitku in upočasnitvi tempa.
Torej?
Sama sem se odločila, da je DOVOLJ!
Dovolj izpolnjevanja pričakovanj drugih, dovolj ugajanja in ustrezanja drugim. Konec koncev tega sploh ne vidijo in, kar je najbolj grozno, sploh ne cenijo!
Ker se jim zdi samoumevno. Zavedam se, da lahko s takšno spremembo izgubim nekatere ljudi v življenju,
ki jih imam rada.
Ampak veste kaj? Če bodo zaradi tega odšli pa naj grejo! Naj ostanejo samo tisti, ki
me imajo zares radi!
Nimam se še dovolj rada! Se pa trudim… Res se! In vem, da mi bo uspelo!
Atlantida
::::::::::::::::::::::::::::::::
