Nega telesa in duha

Izraz nega predvsem pomeni skrb, ki jo namenjamo svojemu telesu, še zlasti bolnemu, ki
nego potrebuje za vnovično ozdravitev. Nega je nekaj izjemno lastnega, intimnega in je
sestavni del celostnega zdravljenja. Sem spadajo zadostna količina spanja, doživljanje
lepega, uživanje, izogibanje škodljivim vplivom, skrbno prehranjevanje, dovolj gibanja,
varovanje samega sebe … Tako so na primer savne, uživanje v kopeli, dnevna nega kože
in opazovanje v ogledalu sestavni deli nege.

Nežna in nedražljiva nega kože je eden pomembnejših dejavnikov nege. Koža ni le zunanji
ovoj telesa in zunanji pokazatelj bolj ali manj dobrega videza, temveč je zrcalna slika nas
samih. Poleg glavnih nalog, ki jih koža opravlja (uravnavanje toplote in razstrupljanje s
potenjem), je tudi zrcalna slika naše duše. Gre za dobro počutje “v lastni koži”, zato jo
moramo skrbno negovati.

Koža je zelo pomemben organ zaznavanja. Ne da bi gledali ali vonjali, lahko z njo
zaznavamo stvari, ljudi, celo simpatijo ali antipatijo. Poleg tega zaznavamo tudi nežnost,
toploto, mraz in dotike. S kožo se dotikamo, čutimo, občutimo, ljubimo.

Za dobre terapevte je koža zelo pomemben organ in mnoge terapije so usmerjene v
aktiviranje tako imenovanih območij kožnih segmentov. To so določena območja kože, ki so
povezana s posameznim organom. Z drugimi besedami, ta območja kože niso le
neposredno povezana z možgani (občutenje bolečine), temveč tudi z ustreznimi organi. Za
nazornejšo predstavitev vzemimo žensko, ki trpi zaradi menstruacijskih krčev. Vsaka
ženska ve, da ji bo odleglo, če si bo na trebuh položila termofor, saj se bodo krči umirili,
obenem pa se bo po njenem telesu razširil prijeten občutek toplote. Čeprav se toplota iz
termofora ne more prebiti skozi kožno maščevje, saj se zadrži le nekaj milimetrov pod kožo,
pa je razlaga, zakaj ženski v tem primeru odleže, zelo preprosta. Toplota iz termofora se
prek živčnih celic v koži prenese v obliki živčnega impulza, ta pa prek vegetativnega
živčnega sistema prispe do ustreznega organa, deluje na njegovo mišičevje in spodbudi
njegovo prekrvavitev, zaradi česar se krči ne pojavljajo več. Od tod tudi občutek toplote.
Seveda je treba topel obkladek položiti na pravo mesto.

Mnoge terapije uporabljajo povezave med kožnimi refleksnimi conami in območji organov
(terapevtska vtiranja, bandaže z mazili, kopelne terapije, Kneippova polivanja, masiranja,
limfne drenaže, nevralne terapije, akupunkture …). Medsebojni učinki ne nastanejo le
zaradi terapevtskih impulzov, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Tako najdemo vidne
povezave med obolelimi organi in ustrezno obremenjenimi kožnimi conami. Samo z
opazovanjem kožnih refleksnih con lahko pridemo do ugotovitev o obremenitvi organov, saj
so na teh mestih vidne kožne spremembe. To je znano vsaki dobro izobraženi
kozmetičarki. Koža je torej eden najbolj občutljivih sistemov našega organizma, zato je
pomembno, da jo negujemo z nealergijskimi sredstvi.

Tu se pojavi težava parafina. Parafini so voski, ki nastanejo kot stranski proizvod pri
izdelavi bencina iz surove nafte. Če jih ne bi odstranili, bi zamašili cevi za dovod bencina v
naših avtomobilih. Ker proizvajamo velike količine bencina, v naftni industriji nastaja
ogromno odpadnega parafina.
Ti parafini so reakcijsko izjemno nedejavna surovina. To pomeni, da se ne spojijo z
odpadnimi snovmi iz okolja, bakterijami in podobnimi nečistočami, kar je mogoče izkoristiti v
pozitivnem smislu. Parafine je mogoče prečistiti do 99-odstotne stopnje čistosti, tako da jih
lahko uporabljamo v kirurgiji, kjer jih dajejo na odprte rane, vendar pri tem ne pride do
okužbe.
Težava s parafini pri vsakodnevni negi pa je, da delujejo kot plastična vrečka, ki jo
v obliki voščenega sloja namažemo na kožo. Pri tem pride do zastojev v podkožnem tkivu
in normalna pozitivna verižna reakcija v refleksnih kožnih conah se spremeni v negativno.
Če parafine uporabljamo le občasno, ne puščajo posledic. Toda pogosta uporaba krem,
losjonov za nego telesa in mil, ki vsebujejo parafin, ima v terapevtskem pomenu pomembno
vlogo, saj parafin prikriva individualne vzroke kroničnih obremenitev in zmanjšuje vitalno
energijo. Nega kože brez parafinov je zato pomemben terapevtski element.

Previdnost pri čebeljem vosku: pogosto je ponarejen ali pomešan s carnauba voskom,
mikrovoskom, parafinom, lojem, smolami in maščobnimi kislinami.

Piše Darja Reven

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::