On je duhoven, ti pa ne?
Nekaj o tematiki biti duhoven
.
.
Ali je resnično duhoven zgolj tisti, ki se s tem ukvarja?
Marsikdo bi se vprašal, ja s čim zaboga bi se pa moral ukvarjati, da bi bil dovolj duhoven.
So resnično duhovni samo tisti, ki jih kujemo v zvezde kot guruji, tisti ki se poslužujejo meditacij, jog in drugih Duhovnih praks in tehnik.
Tehnika je sicer super stvar, če se znaš povezati z njo, če ti odgovarja, ti lahko odpira pot do senzibilitete čutenj v tebi, a tudi tu smo si različni.
In menim, da ni nič narobe s tem, če ti ne odgovarja tehnika, ki jo tako zelo občuduješ pri nekom, še ne pomeni, da bi se tudi ti moral poslužiti prav tega in bi ti morala na vsak način odgovarjati. Seveda vsak pride v življenju do točke, ko mu nekaj ne odgovarja. Človek ti, ne nehaj iskati tiste tehnike, s katero se lahko povežeš, ker je prav to ključnega pomena, da se boš sebi tako še bolj odprl. In nato sledi tisto ključno vprašanje, zakaj sploh tehnika kot taka. Seveda ti veliko da, ko jo odkriješ in jo uporabljaš, a na koncu boš prišel do tega, da okvirji tehnike naenkrat odpadejo.
Iz nečesa seveda vsekakor izhajamo, a na koncu je tisti pravi smisel tehnike prav v tem, da se osvobodiš okvirjev le-te.
Pravo tehniko zase, boš prepoznal v tem, ko se boš le-te na koncu osvobodil in jo uporabljal povsem instinktivno.
So resnično duhovni samo tisti, ki jih kujemo v zvezde kot guruji, tisti ki se poslužujejo meditacij, jog in drugih Duhovnih praks in tehnik.
Tehnika je sicer super stvar, če se znaš povezati z njo, če ti odgovarja, ti lahko odpira pot do senzibilitete čutenj v tebi, a tudi tu smo si različni.
In menim, da ni nič narobe s tem, če ti ne odgovarja tehnika, ki jo tako zelo občuduješ pri nekom, še ne pomeni, da bi se tudi ti moral poslužiti prav tega in bi ti morala na vsak način odgovarjati. Seveda vsak pride v življenju do točke, ko mu nekaj ne odgovarja. Človek ti, ne nehaj iskati tiste tehnike, s katero se lahko povežeš, ker je prav to ključnega pomena, da se boš sebi tako še bolj odprl. In nato sledi tisto ključno vprašanje, zakaj sploh tehnika kot taka. Seveda ti veliko da, ko jo odkriješ in jo uporabljaš, a na koncu boš prišel do tega, da okvirji tehnike naenkrat odpadejo.
Iz nečesa seveda vsekakor izhajamo, a na koncu je tisti pravi smisel tehnike prav v tem, da se osvobodiš okvirjev le-te.
Pravo tehniko zase, boš prepoznal v tem, ko se boš le-te na koncu osvobodil in jo uporabljal povsem instinktivno.
Npr. marsikdo si lahko prikliče v spomin prve učne ure vožnje, ko so se nam tresla kolena, ko smo prvič stopili na gas in razmišljali o tem ali moram sedaj levo ali desno.
Ko smo tehniko seveda s pridom uporabljali vsak dan, ali vsaj pogosto, pa kar naenkrat vozimo instinktivno, ne porabimo več toliko energije in lahko bi rekli, da se vsak nato v tem izmojstri.
In tudi v različnih praksah je tako. Biti duhoven ni odvisno od tega kaj delaš, ampak je bistveno na kakšen način oz. s kakšnim odnosom do nečesa/nekoga.
Vsak dan se učimo biti bolj strpni, sprejemajoči v čisto vsakdanjih situacijah, ne glede na to ali ravnokar meditiramo ali pa pospravljamo, pomivamo posodo …
Pa naj gre za najbolj preproste in samoumevne opravke, prav [v odnosu do] se pokaže koliko nas je v hlačah. Vsak dan, malo po malo.
Ko smo tehniko seveda s pridom uporabljali vsak dan, ali vsaj pogosto, pa kar naenkrat vozimo instinktivno, ne porabimo več toliko energije in lahko bi rekli, da se vsak nato v tem izmojstri.
In tudi v različnih praksah je tako. Biti duhoven ni odvisno od tega kaj delaš, ampak je bistveno na kakšen način oz. s kakšnim odnosom do nečesa/nekoga.
Vsak dan se učimo biti bolj strpni, sprejemajoči v čisto vsakdanjih situacijah, ne glede na to ali ravnokar meditiramo ali pa pospravljamo, pomivamo posodo …
Pa naj gre za najbolj preproste in samoumevne opravke, prav [v odnosu do] se pokaže koliko nas je v hlačah. Vsak dan, malo po malo.
Mali koraki, velika presenečenja.
Piše: Miša
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
