Prtljaga ni samo del potovanja v eksotične kraje

Svet v katerem živimo se večinoma na vsakodnevni ravni osredotoča zgolj na
zemeljski aspekt življenja, torej na čutila kot so vid, okus, sluh, vonj, torej kar obsega
tisto, česar se lahko oprimemo, okusimo, vonjamo in slišimo.

Se vam ne zdi, da v zgodbi večnega materializma manjka tisto nekaj, kar bi lahko
poimenovali duša, da nismo samo prazne vreče v oklepih, ampak da se okoli nas ali
se tega zavedamo ali ne, dogaja še marsikaj, bi dopustili možnost, da smo tudi
subtilna energijska bitja, kar bi lažje opisali s čakrami (energijskimi centri), ki vplivajo
na nas, tako na naše zdravje in počutje.

Na svet pa seveda nismo prišli prazni, ampak ima vsak od nas tudi prtljago, s katero
pa lahko nekaj naredimo, če znamo preveriti za kakšno vrsto prtljage gre, kje nas le
ta podpre in je koristna, kot tudi kje nas ovira in je za nas pretežka. Globoko v sebi
vemo, da bi lahko prehodili vso pot do cilja, pa se, kar je povsem človeško, vmes
ustavljamo, si vzamemo potrebno pavzo in gremo spet naprej. Življenje nam tako
nameni ovire, za katere veliko ljudi pravi joj, spet ti problemi in drama, vendar nam
ravno težavne situacije želijo prikazati, kje je za nas tovor še pretežak, česa v resnici
ne potrebujemo več, pa naj bo to emocionalno ali materialno. Ja, lahko se odločimo,
da kakšno prtljago več spustimo, se zanjo zahvalimo in naprej odpotujemo bolj
lahkotno. Kajti več prtljage, ko nosimo s seboj v obliki zamer, jeze, zavisti in
prepričanj, da nismo dovolj, da želimo imeti samo mi prav in da je samo naše
delovanje tisto pravo, več bolečine in težjih situacij si privabimo na pot.

Ko se enkrat odločimo in spustimo zamere, spustimo da vedno moramo, kot drugi
zahtevajo od nas, ko sprejmemo dejstvo, da ni moč prisiliti drugih v spremembe, da
bi se sami bolje počutili in da lahko uravnamo in osvobodimo zgolj tisto kar čutimo v
sebi, se nam pričnejo odpirati drugačne priložnosti, boljše počutje, lahkotnejše telo in
manj obremenjevanja v strahu kaj bo jutri.

Ustavi se, nameni si nekaj minut, zapri oči in zadihaj, opazuj kaj ti sporočajo občutki
tu in sedaj, v stanju praznine si najbolj odprt za rešitve in nove ideje. Povsem
normalno je, da ti vmes privihrajo misli, ki pa jih lahko zgolj opazuješ in pustiš, da
odvihrajo naprej. To je pot ozaveščanja, vse kar potrebuješ pa je že v tebi in čaka
nate, da nameniš pozornost.

Piše: Miša

::::::::::::::::::::::::::::